Job 28

28. Poglavje

1 Kajti srebro ima svoje žile in zlato kraj, kjer se čisti. 2 Železo se dobiva iz zemlje in iz kamenja izpuščajo s topljenjem bron. 3 Temi napravljajo konec in preiskujejo do najskrajnejših mej kamene, skrite v temini in v smrtni senci. 4 Navpik izkopljejo predor, koder popotnik ne hodi, po stezah, ki nanje noga ne stopi, se spuščajo doli in zibljejo semtertja daleč od ljudi. 5 Iz zemlje raste kruh, a pod njo rijejo kakor ogenj. 6 Med njenimi kameni se nahaja safir in gruče zlata so v njej. 7 Te steze ropna ptica ni poznala in kraguljevo oko je ni videlo; 8 ni po njej stopala ponosna zver in lev rjoveči ni po njej hodil. 9 Trdega kamena se loti človek z roko svojo, izpodkopava gore od dna; 10 prekope izsekava skozi skalovje in raznotere dragocenosti ugleda oko njegovo. 11 Zajezuje struge, da ne solzé, in kar je skrito, prinaša na luč. 12 Ali modrost, kje se nahaja? in kje je kraj razumnosti? 13 Smrtni človek ne pozna njene cene, in v deželi živečih je ni najti. 14 Brezno pravi: Ni je v meni, in morje govori: Ni je pri meni. 15 Prečiščenega zlata ne moreš zanjo dati, ne dosti srebra odtehtati, da bi jo plačal. 16 Ne more se ceniti s čistim zlatom ofirskim, z dragocenim oniksom ali safirjem. 17 Zlato in steklo se ji ne moreta primerjati, ne posoda iz prečiščenega zlata zanjo zamenjati. 18 Koraljev in kristala ni poleg nje omenjati, in pridobiti modrost je veliko dražje nego bisere. 19 Ne more se ji enačiti topas iz Etiopije, ne da se oceniti s čistim zlatom. 20 Odkod torej prihaja modrost, in kje je kraj razumnosti? 21 Prikrita je očem vseh živih bitij in skrita pticam pod nebom. 22 Pogubljenje in smrt pravita: Glas o njej smo čuli z ušesi svojimi. 23 Bog ve pot do nje, in on pozna njen kraj. 24 Zakaj on gleda do koncev zemlje in vidi vse, kar je pod nebom. 25 Ko je vetru določal težo in vode tehtal in meril, 26 ko je ustanavljal postavo dežju in pot blisku in gromu: 27 tedaj jo je videl in jo naznanil, jo postavil, pa tudi preizkusil. 28 In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.